Gradbeni material 21. stoletja za zdravo bivanje

Gradbeni material 21. stoletja za zdravo bivanje

Sodobni človek 80 odstotkov svojega časa preživi v zaprtih prostorih, zaradi zdravstvenih razlogov je torej zelo pomembno, kateri materiali nas obdajajo.

  • zdravo bivanje v lesu
  • sodoben človk preživi 80% časa v zaprtih prostorih
  • tehnične lastnosti lesa
  • masivna lesena gradnja 
  • gradna iz Xlam, CLT plošč

 

Bolezni, ki jih povezujejo z nezdravo sodobno stanovanjsko gradnjo, kot so bolezni kože, alergije, težave z dihanjem, psihična obolenja zaradi mrežne armature v betonu in s tem motenj zemeljskega magnetnega polja, so vse pogostejše. Težave je možno rešiti z biološko gradnjo in ustrezno gradbeno konstrukcijo. Po nemških študijah skoraj tretjina nemškega prebivalstva trpi zaradi bolezni, ki jih povzroča »napačna gradnja«. Gospodarska škoda zaradi neuspešnih dolgoročnih zdravstvenih terapij, porabe zdravil ter odsotnosti z dela narašča v milijardne zneske.

 

Les in zdravo bivanje

Les je obnovljiva naravna surovina, ki ne vsebuje človeku škodljivih snovi in se že tisočletja uporablja kot konstrukcijski material. Velika trdnost ob majhni teži omogoča, da je les primeren tudi za večje in večnadstropne stavbe, k temu pa pripomore tudi nova tehnologija križnega lepljenja lesenih gradbenih plošč. Drevo tudi posekano deloma obdrži lastnosti živega organizma. Stene in stropovi iz lesa opravljajo funkcijo kože, saj dihajo, sprejemajo in oddajajo vlago ter tako uravnavajo njeno raven, les pa tudi nenehno izmenjuje zrak v prostorih, zato je počutje prijetno in zdravo. Iz prostora z veliko površino naravnega lesa izginejo tudi neprijetni vonji. Naravni lastnosti lesa sta dihanje in absorbcija, tako da se po besedah imunoterapevta Stefana Schimpfa, dr. med., zrak, poln bakterij in virusov, v lesnih porah prečisti in očiščen prehaja nazaj v okolico. Tako prečiščen zrak blagodejno vpliva na imunski sistem in pripomore k trajnemu ohranjanju zdravja.

Vesolje, zemlja in gradbeni materiali oddajajo radioaktivno sevanje. Prof. Sievert, direktor Instituta za radiofiziko v Stockholmu, je ugotovil, da je povprečna naravna radioaktivna sevalna obremenitev približno 0,8 milisieverta na leto, kolikor je absorbira tudi človek. V leseni hiši je bilo izmerjenih 0,8 milisieverta na leto, v betonski stavbi pa 2,04 milisieverta na leto. Sievert meni, da je v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali samo les neoporečen in primeren kot zaščita pred zdravstvenimi težavami zaradi radioaktivnega sevanja. V Joanneum Research Forschunggeselschaftu iz Gradca so s sofinanciranjem EU proučevali vpliv lesenega okolja na človeka in njegovo počutje. Ugotovili so, da se je pri daljšem bivanju v prostorih, obdanih z lesom, srčni utrip zmanjšal za 3.500 udarcev na dan, kar pomeni, da je srce za eno uro na dan počivalo. Hkrati se je izboljšalo počutje, ljudje so bili bolj odprti, spanec je postal mirnejši. Barva in vonja lesa ustvarita vzdušje, v katerem se počutimo varno in prijetno.

 

Tehnične lastnosti lesa

Les zelo dobro prenaša natezne in tlačne obremenitve ter ima visoko specifično nosilnost, lesene konstrukcije, predvsem iz križno lepljenih plošč, pa so tudi potresno zelo varne. Masivni les je težko vnetljiv, posebno če požar napreduje le po eni ploskvi. Lesene masivne plošče zelo dobro prenašajo požarne obremenitve in dolgo ohranjajo nosilnost ter ne spremenijo oblike. V primerjavi z betonom ali jeklom prevzamejo celo večje obremenitve in konstrukcijo pri širjenju požara zelo dolgo časa ohranjajo stabilno. Plošča Xlam debeline 12 centimetrov dosega odpornost pri gorenju prek 60 minut, ob gorenju pa se tvori ogleni sloj, ki zavira gorenje. Les je tudi dober izolator, saj masivna lesena stena debeline med 9,4 in 12 centimetri po mehanskih lastnostih ustreza opečni steni debeline 38 centimetrov. Temperatura se v lesenih prostorih izenači na naraven način, to pomeni, da se bo masivni leseni objekt pozimi počasneje shladil, poleti pa počasneje segrel. Les je namreč porozen, zato so lesene površine v stabilnem in fiziološko prijetnem toplotnem ravnovesju s temperaturo prostorov. Če bo ena od sob v domu za nekaj dni ostala prazna, je zato ne bo treba izdatno segrevati. V večini domov za starejše in drugih masivnih lesenih objektih odpade tudi potreba po klimatski napravi, kar prinaša dodatno prednost, saj so starejši večinoma občutljivi na vsiljene sisteme prezračevanja.

 

Masivna lesena gradnja iz križno lepljenih plošč XLam

Pred 15 leti je bila razvita križno lepljena (XLam) KLH-plošča, ki omogoča gradnjo večetažnih stavb in večjih lesenih konstrukcij. Plošče so različnih debelin, od 6 pa do prek 30 centimetrov, dolžine pa tudi prek 16 metrov. Za lepljenje se uporablja poliuretansko lepilo, pri vezavi lepila pa kot druga komponenta nastopa vlaga v lesu. Produkt je razvilo podjetje Bayer in nima nobenih škodljivih vplivov. Normalna debelina sten za objekte je med 9 in 12 centimetrov, medetažne konstrukcije pa med 14 in 18 centimetrov, odvisno od razponov in obtežbe v etažah. Manjše debeline sten omogočajo okoli 5 odstotkov dodatnih bivalnih površin oziroma večjo neto etažno površino objekta pri enakih zunanjih gabaritih v primerjavi z drugimi vrstami konstrukcij, kar je za investitorja vsekakor zelo ugodno. Prav tako se zmanjša cena temeljne konstrukcije AB oziroma kleti, saj so obremenitve na temelje do petkrat manjše kot pri klasični gradnji. Severno od nas so prepoznali prednosti lesene gradnje. Glede na to, da so pozitivne lastnosti bivanja v lesenih objektih očitne, se v tujini investitorji pri gradnji domov za starejše vedno pogosteje odločajo za les. S križnimi lesenimi ploščami je bilo v Avstriji zgrajenih več domov za starejše občane, saj konstrukcija izpolnjuje najvišje ekološke standarde, za kar so pridobljena vsa ustrezna dokazila, konstrukcija iz križno lepljenih plošč pa lahko pri ekoloških subvencijah pridobi največje število točk.

Poleg ugodnih vplivov na zdravje in pozitivnih lastnosti lesa kot gradbenega materiala pa je zelo pomembna prednost tudi hitrost gradnje, ki je pri investitorjih, ki so vezani na koncesije, še toliko pomembnejša. Ker so taki objekti energetsko bolj učinkoviti, pa se manjša poraba pozna tudi pri mesečnem računu za uporabnike domov in v zniževanju stroškov ves čas uporabe lesenega doma za starejše.


NA VRH