Nekoč opečna, sedaj lesena gradnja po sistemu Xlam

Nekoč opečna, sedaj lesena gradnja po sistemu Xlam

V povsem enakem tlorisu in zunanjemu gabaritu izvedeni enodružinski hiši, ena z Xlam konstrukcijo, druga iz opečnih votlakov in AB vezmi.

  • enostavnejše in cenejše temeljenje pri gradnji iz križno lepljenega lesa (4x manjša teža objekta)
  • čas Xlam gradnje 3 dni, opečen z AB vezmi 42 dni
  • notranja površina pri konstrukciji masivne lesene hiše je večja za 10% (boljši izkoristek prostora)
  • lesena gradnja je hitrejša, čistejša in cenejša gradnja po ceni na m2
  • kakovost bivanja v hiši z Xlam konstrukcijo

Trenutno je v Sloveniji na več krajih možno neposredno primerjati klasično in leseno gradnjo. Ena izmed lokacij je stanovanjska soseska Grajski log III na Proseniškem pri Celju, kjer sta v povsem enakem tlorisu in gabaritu izvedeni enodružinski hiši, ena s klasično konstrukcijo iz opečnih votlakov in armiranobetonskih vezi z armiranobetonsko medetažno ploščo ter druga v leseni masivni konstrukciji Xlam.

 

Primerjava opečne in lesene masivne gradnje Xlam

V tej konstrukcijski fazi smo naredili neposredno primerjavo konstrukcijskih sistemov tako glede stroškov kakor glede hitrosti gradnje. Brez upoštevanja temeljenja, ki je pri lahki leseni konstrukciji seveda enostavnejše in cenejše zaradi približno štirikrat manjše teže, je cena lesene konstrukcije za okoli deset odstotkov višja kot klasična, kar pomeni razliko pet tisoč evrov. Strošek temeljenja je bil pri klasično grajenem objektu za 2.500 evrov oziroma 20 odstotkov višji. Opečna konstrukcija z AB vezmi je bila postavljena v šestih tednih, lesena pa v treh dneh.Strešna konstrukcija je pri obeh objektih enaka, s tem da pri lesenem izvedba obeh kapnih leg ni bila potrebna, saj jo je nadomestila lesena kolenčna stena, ki je bila potegnjena v napušč kot ležišče špirovcev. Skupna razlika v strošku gradnje do pokritega objekta z upoštevanjem razlike v temeljenju je bila tako okoli dva tisoč evrov oziroma manj kot pet odstotkov. Pri primerjavi izkoriščenosti notranje površine objekta se je izkazalo, da je zaradi tanjših sten pri leseni masivni konstrukciji Xlam notranja neto površina objekta večja za skoraj deset odstotkov pri enakem zunanjem gabaritu. Ta dodatna površina se pri notranjih prostorih posebej pokaže v občutku mnogo večje prostornosti. Vsa nadaljnja dela finalizacije objekta naj bi bila pri leseni masivni konstrukciji Xlam zaradi enostavnejšega pritrjevanja in s tem večje hitrosti izvedbe del nekoliko cenejša.
Neposredna primerjava stroškov na enaki zasnovi enodružinske hiše pokaže, da naj bi bila lesena masivna gradnja iz elementov Xlam celo cenejša od opečne gradje z AB vezmi, še posebno, če jo vrednotimo po ceni na kvadratni meter notranje neto bivalne površine. 

 

Primerjava gradenj v praksi

Neposredna primerjava opečne gradnje z AB vezmi in lesene gradnje v soseski Grajski log III na Proseniškem pri Celju, kjer sta v povsem enakem tlorisu in gabaritu izvedeni enodružinski hiši, ena s klasično konstrukcijo iz opečnih votlakov in armiranobetonskih vezi z armiranobetonsko mede- tažno ploščo ter druga v leseni masivni konstrukciji Xlam.
Sistem gradnje s križno lepljenimi lesenimi masivnimi ploščami (Xlam) je glede na vsesplošno uporabnost takšnih »jumbo« vezanih plošč način stanovanjske in poslovne večetažne gradnje za 21. stoletje. Material je v 15 letih od garažne proizvodnje v Avstriji dosegel vse celine sveta, njegova proizvodnja eksponentno narašča, trenutno ga v različnih kakovostih po tehnologiji vakuumskega ali hidravličnega stiskanja proizvaja 32 proizvajalcev. Projektiranje in izgradnja lesenih objektov v tej tehnologiji narašča po vsem svetu. Tako so bile do letos najvišje lesene stavbe, ki so bile izdelane v tehnologiji Xlam, dve osemetažni stavbi v Veliki Britaniji in kar štirje osemetažni objekti na Švedskem, letos pa se gradi največji poslovno-sta novanjski kompleks iz lesa v Evropi, in sicer v Italiji blizu Milana, ki vključuje tudi štiri devetetažne stavbe. V Avstraliji je bila medtem končana gradnja desetetažnega objekta. V Kanadi načrtujejo že dvanajstetažnega, razvijajo se ideje, kako konstruktorsko zastaviti objekt v tehnologiji Xlam, ki bi imel več kot 20 etaž. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj objektov, narejenih v tehnologiji Xlam. Največ je stanovanjskih hiš, prva je bila postavljena leta 2006, do danes jih je že prek sto. Nekaj je hotelov, največji je nadgradnja hotela Terme Čatež v dveh etažah v površini prek tri tisoč kvadratnih metrov, trenutno pa je najvišja trietažna poslovna stavba v Komendi.

 

Odgovor trga?

Vsekakor se bodo morala na trgu v kratkem vzpostaviti normalna razmerja med klasično ter montažno in leseno gradnjo. Tako bo zidana klasična gradnja skupaj s povprečnimi montažni objekti po sistemu lesene okvirne konstrukcije z vgrajeno nenaravno toplotno izolacijo pomenila neki povprečni standard ugodja, kar bo na koncu odvisno predvsem od vgrajenih strojnih inštalacij, ki bodo dopolnjevale in regulirale klimo in ugodje bivanja. Na drugi strani pa bodo prestižni lesenimi masivni objekti in montažni objekti z naravnimi izolacijskimi ovoji z lastnostmi vgrajenih naravnih materialov ponujali najvišje ugodje bivanja.

NA VRH